Dobrodošli

Gozdarski Inštitut Slovenije (GIS), ustanovljen 1947, je vodilna nacionalna javna  raziskovalna inštitucija. 19 doktorjev znanosti, 6 magistrov, 7 mladih raziskovalcev, 20 diplomiranih inženirjev in tehnično osebje izvaja  raziskovalno-razvojno delo v podporo  ekosistemskega, trajnostnega* in multifunkcijskega gospodarjenja s slovenskimi gozdovi v okviru  javne gozdarske službe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,  javne službe  Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo s programsko skupino Gozdna biologija, ekologija in tehnologija, CRP,  projektov ARRS in mednarodnih projektov.
 
*»Nadzor in raba gozdov/gozdnih površin  na način in v obsegu, ki omogoča vzdrževati biodiverziteto, proizvodnost, regeneracijsko sposobnost, vitalnost, kot tudi njihov potencial,  zdaj in v prihodnosti ter izpolnjevati odgovarjajoče ekološke, gospodarske in socialne funkcije na lokalni, nacionalni in globalni ravni, ne da bi škodovali ostalim ekosistemom« (MCPFE 1993, H1)  kot ga opredeljujejo "Helsinški kriteriji« (MCPF 1998, L2):
1. Ohranjevanje in izboljševanje gozdnih resursov in njihov prispevek k globalnemu ogljikovemu .
2. Ohranjevanje zdravja in vitalnosti gozdnih ekosistemov.
3. Ohranjevanje in krepitev proizvodnih funkcij gozdov (les in nelesni prozvodi).
4. Ohranjevanje, zaščita in ustrezno izboljševanje biološke diverzitete ter gozdnih ekosistemov.
5. Ohranjevanje in ustrezno izboljševanje zaščitnih funkcij pri gospodarjenju z gozdom (zlasti tal in vode).
6. Ohranjevanje drugih socio-ekonomskih in pogojev.
 
Na osnovi (a) nacionalnih dokumentov: Zakona o gozdovih (1993), Programa razvoja gozdov(1996) in Nacinalnega gozdnega programa ( v delu), Nacionalnega programa varstva okolja (1999), (b) zakonodaje EU (npr. Uredba o Razvoju podeželja, Natura 2000 (Evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, tudi  kot mehanizem za izvajanje Direktiv EU o pticah 1979 in habitatih 1992, Gozdarska strategija EU, 1998) in (c) mednarodnih sporazumov:  Rio-deklaracije,1992), Agende 21, pogl. 11,  Konvencij  o podnebnih spremembah, biodverziteti in dezertifikaciji ter Gozdnih načel, sklepov in priporočil Medvladnega panela o gozdovih (IPF), Medvladnega foruma o gozdovih (IFF), Foruma o gozdovih ZN (UNFF) in Kolaborativnega partnerstva o gozdovih (CPF), Ministrskih konferenc o zaščiti gozdov v Evropi (MCPFE): Strasbourg 1999, Helsinki 1993, Lizbona  1998, Dunaj 2003, Alpske konvencije, Kjotskega protokola 2005, Vizije 2030 za trajnostno in inovativno rabo gozdnih resursov.
 
GIS je kot soustanovitelj Slovenske gozdno-lsene tehnološke platforme aktivno sodeloval pri izdelavi njenega Strateškega raziskovalnega programa (sprejet 6.4.2006).